Projekt kuhinja – zaključen!

Ponovoletno vreme je precej pripomoglo k manjši neprijetnosti opravila kot je nakup in montaža kuhinje. Kampirni kuhalnik in doma zbiti omarici so zamenjali steklokeramična plošča in bleščeči beli predalniki. Ker mi popolna razsutost kupljenega fleta in visoko zakreditiranje ne dovoljujeta prav hitrega renoviranja, je pač tako, da se je odločitev o nabavi kuhinje v letu in pol že večkrat oblikovala, vendar je realizacijo zmeraj nekaj prekinilo. Baje je pa ves keč v prioritetah. Peruanski instant špageti skuhani v stajanem snegu na s kamnom ograjenem kuhalničku skoraj 5000 metrov visoko nad morjem so itak daleč najboljši in kamnita ploščad s pogledom na Ranrapalco je daleč najlepša kuhinja.

                

Ampak vsemu tistemu podiranju sten, polaganju ploščic, brušenju parketa, rumenkanju in oranžkanju, pač enkrat sledi nakup pohištva.

                  

In tako sem pretežen del zadnjega dneva leta 2007 preživela za kompjutrom na intenetni stani Ikeje. Dodobra sem o izbranem razmišljala še prva dva dneva novega leta in se potem tretjega zapeljala v Gradec. Tokrat sem Ikejo  obiskala že tretjič in ostajam pri pozitivnem mnenju. Ker v nakupovanjih ne uživam, težim pri tem predvsem za minimizacijo časa, tako tistega, ki je porabljen za iskanje všečnega in primernega, kot tistega, ki preteče od nakupa do dobave. Če se pa na koncu izkaže, da je cena za lepo dizajnirano in dovolj kvalitetno, ugodnejša kot drugje, potem izkoristim te prednosti. Nekaj uric sem res porabila, da sem po netu pregledala in izbrala ustrezne dimenzije in barve omaric, pomivalnega korita, pulta in kuhalne plošče in potem sprintala izbor, izračunala celotno vrednost, si zapisala številke posameznih artiklov in preverila zaloge. Potem je šlo še nekaj uric za vožnjo. Vendar nič več kot dve uri nista bili potrebni, da sem izbrane stvari po prispetju odpeljala iz trgovine in naložila v avto. Poiščeš oddelek za kuhinje, tam sedi za kompjutri kar nekaj svetovalcev, pokažeš sprintane želje, z pildkom se potem skeširaš in v manj kot pol ure, se na ekranu ob bifejčku, pokaže tvoja številka prevzema in zraven te že čaka kupljeno naloženo na voziček.
Še največ časa je vzela montaža. Vendar je bilo v paketih zapakirano prav vse potrebno in tako je ob pomoči domačega mojstra, ki mu kladivo, vrtalni stroj in vbodna žaga niso neznani in priloženih narisanih navodil, montiranje skoraj igra. Sobotni obisk bližnjega Merkurja je bil potreben tako le zaradi dokupa pipe. Ampak zaradi tamkajšnjega klepeta z novopečenim matičarskim očkom je bil tudi ta prav prijeten.