Dom in odskočišče
Vremenska napoved za pretekli vikend je bila slaba. Slaba ker je bilo slabo napovedano slabo 
, ker sploh ni bilo pretežno oblačno z občasnimi krajevnimi plohami in nevihtami, vsaj v tistem delu Julijcev, kjer sem se potepala, ampak je bilo pretežno jasno in to vse tja do nedeljskega popoldneva.
Zadnjiška kulisa
Je pa res tisti petkov popoldanski dež, ki me je pričakal v Radolci kriv, da se na pot nisem odpravila že v petek, no slaba vremenska napoved pa je bila kriva, da sem se na pot čez Vršič tudi v soboto odpravila šele po daljšem spancu, sej ker bo v hribih itak oblačno in deževno samo skočim do Jureta na čaj in jo še pred večerom mahnem nazaj v dolino.
Hiške in sobotni vrh
Ob vzponu skozi Zadnjiški dol so se res menjavali oblaki in sonce, ampak med srkanjem čaja pri koči in čakanju “šefa”, da pršiba z bližnje gore, se je nebo pomodrilo. In ostala bi tudi brez tistega: “ah, pa kaj boš dons v dolino hodila…”. In po njami kosilu sem namesto v dolino mahnila po lovski poti od Zelenega jezera na Zelnarico in počakala zahod sonca tam na eni skalci pod Vršaki.
Nedeljski sprehod
Da se sezona zaključuje smo začutili zvečer, ko smo na račun slovesa ženskega dela ekipe, klepetali ob kozarcu rdečega in skledi arašidov. Čeprav je bila koča bolj kot ne zasedena, pretežno z ekipo primorcev, ki ji ob desetih še ni bilo za spat. Ob prijetnem klepetanju smo na hitro obdelali tudi letošnjo sezono.
Grapa nad zadnjim jezercem
Je dobra, tako pravijo tudi na Bledu in v Kranjski. Jure kot izkušen maček, ki je z izjemo lanskega poletja, ko se je potepal po deželi vzhajajočega sonca, kar nekaj poletij preživel na Prehodavcih, ugotavlja, da je vedno večji delež tujih obiskovalcev gora, da čehi niso več taki čehi in da so naekstremnejši gostje tega poletja BASE-jumperji, ki so ugotovili, da je Vršac odlična odskočna deska. No nekaj smo rekli tudi o pravilnem umivanju zob, pa o nabiranju učiteljskih ur, pa o pisanju diplom in o ljubših stvareh kot so soliranje Tumove, pa grape na Kanjavec, pa celo o prvenstveni v Špičju poimenovani po rožcah 
. Bravo! In verjamem, da jim bo po parih dneh dolinskega življenja, močno želeti spet nazaj.
Špičje
In tudi meni v nedeljo ni bilo nikakor za zapustit simpatične ekipe, ki sem se ji pustila čist preveč pedenat (hvala, hvala!!!) in odit v dolino. Ker se je Veliko Špičje ravno v tisti uri mojega dopoldanskega sprehajanja odelo v meglo, sem šla samo na Malega. Ampak tiste megle nikakor niso mogle zavzeti Prehodavcev, tako da sem s slovesom še toliko bolj mečkala. Kar se mora, se pač mora in nasitena z jabolčno pito in kavo sem nekaj čez poldan le povila koleno in počasi odmaširala v Zadnjico. In tam nekje pri izviru me je celo zmočila ena od napovedanih ploh.
Planina Trebiščina
Zgodba je bila potem od Kranjske do doma že popolnoma drugačna. Izgledalo je kot, da bi se tisto napovedano slabo vreme čez vikend akumuliralo in proti izteku vikenda udarilo na polno.
