Nad Bohinjem in nad Tržičem

Sem se pretekli vikend spet razgledala malce po še nepoznanem .

Lahko sem srce...

...

Povabilu k druženju v prelepih bohinjskih koncih, bi se težko odrekla. Koleno bo pač moralo zdržati počasi vse obremenitve, ki mu jih kanim še zadati. Zato sem se s simpatično Andrejino skupino podala na Raskovec.  

Prijateljska naveza

 

 

Precej brezpotno sta si zamislila tole turco. Že do planine Poljana je pot vsake toliko časa poniknila in prvič smo potem stopili na kot bi se reklo “pot” šele na grebenu.

Grapa

 

 

Po kafetariji Knez in preveliki domačnosti prebivalk planine smo se proti vrhu podali kar po grapi, ki pripelje na greben bohinjskih gora levo od Raskovca. Privoščili smo si oba, tako malega kot velikega.  

Kafetarija Knez

 

 

Navzdol pa se podali iz sedla med njima in prečili vse tja do melišča pod tavelikim, potem pa nekateri bolj nekateri manj jurišno po melišču navzdol praktično skoraj do planine.

Pa pravjo, da ne znam počivat

 

 

Kravcam se v popoldanski vročini ni dalo več premikat, tako da smo lahko pokafetkali in zadremali čist sproščeno. Za konec še skok v Bohinjca in dan se je zaključil z velikim D .

 

 

Opomba: fotke iz Raskovca so by Andreja&Jože, kej več pa enkrat v njuni galeriji

Skozi tunel

Hlad jutra sem v nedeljo prespala. Zato sem po vročini odsopihala po panoramski cesti pod Dobrčo proti Tržiču in se skozi Dolžanovo sotesko zapeljala vse tja do odcepa pred Medvodjem, kjer sem v nasprotju z večino bajkerjev zavila desno in počasi poganjala v strmine Konjščice, vse tja do planine Javornik – SK tura 15,

Bivše smučišče

 

ko sem se iz severne strani  premaknila čez sedlo Dol na južno stran in se pod stancami Bele peči spustila navzdol v Lom in zasluženi kavi naproti, ki jo je popestril še gasilski kreg .

Bela peč

In  tisti klanec nad Tržičem na poti domov, mi je bil popolnoma odveč.

Storžič

 

 

Ponuja pa tisti konec med Storžičem in Košuto kar nekaj variant in bajkat tja se kmalu spet odpravim.