Ko 24ur.com zamenja tiskan kvadratni meter Dela

In ko me dež in tale sivina prov nič ne motita in me to, da ne vidim zasneženih hribov pusti čist ravnodušno .  Če primerjam tole umirjenost s histeričnostjo, ki me je napadala lani v rehabilitacijskem obdobju…je kar razlika, če pride do prepovedi športanja nepričakovano al pa če 8 mesecev čakaš na operacijo in se lepo pripravljaš na 4 mesece odpovedovanja in previdnosti.

In sedaj merim čas v tednih. Tednih po operaciji. Recimo, drugi teden opusti birgle, tretji teden dodaj utež, četrti teden dodaj še eno kilo, vaje z elastiko in vaje za propriocepcijo, itd… In sedaj ko sem več v kontaktu z raznimi “kolenčkarji” in fizoterapetvi ugotavljam, da imajo tako vsak operater in vsak fizioterapevt svoj pristop do rehabilitacije. Ključno vsem je edino upoštevanje spreminjanja čvrstosti presadka in tega, da se mesto fiksacije vraste v cca enem mesecu. Presadek se namreč po dobrem tednu po operaciji začne razgrajevat in šele po osmem tednu se začne proces revaskularizacije. Kar pomeni, da natezna trdnost presadka upada vse tja do cca 30% začetne trdnosti  tja do 14.tedna, potem pa v enem letu naraste nazaj na približno 95% prvotne trdnosti. Torej si vse tja do julija ne smem privoščit prav nobene štoravosti, ker v tem času presadek ščitijo le dinamični stabilizatorji (mišice), katerih avtomatično refleksivno aktivnost je potrebno po operaciji na novo vzpostavit.

Športni kotiček

In tako me zdaj ne zbuja budilka.  In končno jem za mizo in ne stoječ za pultom. In končno lahko v miru berem. In je fajn, ko si brez preganjavice spečeš rižev narastek, si ga nadevaš na krožnik in ga skupaj s kavo in čajem postaviš na mizo, se usedeš, daš nogo na sosednji stol, za krožnik pa še knjigo in se razvajaš. V dan potem vtaknem še vsaj dva sklopa vaj, pa odmaširam do bližnjega ZD-ja al pa se odpeljem na Metelkovo na električno šejkanje kvadricepcsa in obvezen dnevni ritual je po novem še pitje bele kave in branje Dela v katerem od Radolških kafičev. Da pa si dnevi niso preveč podobni, si pa privoščim še kaj kulturnega ali pa se podražim s kakšnim potopisnim predavanjem.

In sedaj ugotavljam, da je minil mesec in da so vsi opravki, katerih realizacijo sem zadnje mesece prelagala na ta mesec, ostali popolnoma nedotaknjeni.

Pa naslednjega  !