Paše kakšen vikend, ko ti plani padejo v vodo. In potem ti ostane kakšna nesplanirana urca. Pa je splavalo bajkanje proti morju. Verjetno za letos. Pa naslednje leto!
V nedeljo sem možgane že filala z novimi plani in željami. Na poti na in iz Stola. In čeprav se koč ponavadi izogibam, sta me je tokrat mrzel veter in leden dež le pregnala na preoblačenje v njeno toplo zavetje. Ob gretju hrbta pri topli peči, pitju vročega mleka in grizljanju pogretega jabolčnega štrudla, sem prav prijetno klepetala z oskrbnico. Tudi o ljubezni, ki nas je nekatere zasidrala na Gorenjskem. In zgodbam gospe, ki je včasih ”učila” telovadbo Radolške osnovnošolce, bom z veseljem še kdaj prisluhnila 
. Skratka toplota je nekaj tudi zaradi “lapakine” kape in rokavic iz kuhane volne zdržala vse tja do Završnice.
Še vedno pa grejejo spomini na vroč torkov popoldan prejšnega tedna. Ko se je izpolnila ena od že nekaj časa željenih. “Steber” v Vipavi (Gradiška tura, Steber + zgornja varianta, V-, 160 m) .
"Stenca" by Primoz
Da ne bomo sami, sem ugotovila že na dostopu, ko mi je pot prekrižala ena večja sivo-črna sikajoča glista 
. S krikom sem ostale seveda ustrezno opozorila. Ampak poguma mojima soplezalcema niti pod razno nisem vzela. In ker sta oba hotela preplezati smer v celoti naprej, sem ju z veseljem pozihrala in se tako zadnja “zapodila” v vertikalo.
Med akcijo by Primoz
Smer smo obdelali v celoti, tako s spodnjo III-jko, kot zgornja dva cuga. Izstopili smo v noč in se zvižgajoč, malce s pomočjo lune, več pa s pomočjo naglavnih lučk, počasi podali proti dolinskim lučkam.
Ma je blo prov orng fajn!
