Pride tko, da ti končno uspe na koledarju obrnit list iz januarja…na april. No take stvari zdej počnem. Bistvo zadnjih 14 dni je pač sanacija poškodbe…no zaenkrat skušam samo zmanjšat oteklino in čim manjkrat izzvat bolečino. Napredujem…meni se zdi blazno počasi…ampak zdej že lahko vozim…avto…bajka še ne … pa plavam…bolj z rokami, noge vlečem za sabo. Pa berem in razmišljam…tudi o Nepalu in Indijski Himalaji. In tekači se mi zdijo tko lepi 
Še malce opišem moj zadnji športni vikend. Zadnji suh aprilski. Po sobotni ne preveč fajni smuki, ko sem skušala rezati skozi bolj ali manj udirajočo skorjo izpod Kriške stene, sem v nedeljo pomagala kolegu s skupino željnih znanja o zimskem hribolazenju pri njihovem vzponu na Begunšco. Fajn skupina, taki da jim z veseljem posreduješ znanje in kakšno izkušnjo. Proti večeru pa še malce bajkanja. Ker sem mela tisti vikend malce dovolj ugrezajočega snega, sem se z bajkom peljala proti vrhu Dobrče samo dokler je bila cesta kopna. In če ne bi zavrnila povabilo vrlega gorenjskega podjetnika in se pustila peljati dol z njegovim 4 pogoncem, e bi dons lohk laufala po temle dežu. Navzdol je ponavad fajn… sam ena spolzka strmina in heh pa sem poletela in trdo pristala. Nasrku je pa kolen. U lublan v izvidih skoz navajajo da je lev, ampak na jesenicah sem končno uspela prepričat pisoče, da mi v bistvu vsi obdelujejo tadesnega. Mogoče zavarovalnico prnesem okrog in uveljavljam poškodbo obeh
No ja, kako že pravjo…ni veličina v tem, da nikol ne padeš, ampak v tem da se po vsakem padcu znova pobereš. Advenčr letos no -go, smučke lohk odnesem v klet, štrik pa tud lohk za neki cajta butnem v omaro. Eh, bo pa zato bajkanje do Valvazorja neki časa precej velik izziv.
U glavnem…pazte nase. Morm nehat, k so u knižnico navalil otroc.
…ko će ovo, da izdrži…itak držimo pesti….drugič se pa pusti upecat podjetnikom…:-)
Comment od lebanovo — april 23, 2008 @ 13:02
Obvladam kolen … Tazadnjo (n-to repetitivno) travmo sem dal skozi pred dvema mesecema – predvčerajšnjim pa že odlaufal tazaresen tek in to BP.
V glavnem, daj na začetku celjenja kolenu čas, da pride do zraka, oziroma, ne sili ga k delu, če mu ne paše. Potem vse pride samo.
Comment od enxen — april 28, 2008 @ 08:35
Ja enxen, najprej čestitke k povečanju družinice
Pa za lauf tud seveda.
In kaj je vzrok tvojim kolenskim travmam?
Večina prav, da bo trajal…sam, po enem mescu abstinence, te začne vse živo razžirat…in čist po babje paranoiram. Tko da spodbude in kakšni nasveti prov pridejo.
Comment od sinica — april 29, 2008 @ 09:54
Hvala, hvala!
Travma stara cca. 12 let. Luksacija kolena – natrgana prednja (?) križna vez, lezija medialnega ligamenta in – ugotovljeno kako leto kasneje, ob prvi ponovitvi – medialnega meniskusa. Sledila je ena punkcija (rahlo krvave sklepne tekočine) in cca. štiri mesece (na koncu tudi hard fitnes)rehabilitacije. Vmes sem postal ekspert za poškodbe kolena … in imel debate z osebno zdravnico …
Ma vezi niso več iste, zato mi kljub neprestanemu ohranjanju tonusa na kvadricepsu (sploh medialnem – izteg v kolenu ipd) medialna sklepna reža zeva nekoliko preveč in včasih sklep še klecne. V času od poškodbe je bilo to ene štirikrat na hard (cca. 80 – 90% prvotnega efekta), n-krat na E-Z. Verjetno bi moral, če bi hotel simptom popolnoma odpraviti, na operacijo krajšanja vezi, šivanja al pa delne odstranitve meniskusa …
Evo, še za pogum, da ne bom samo jamral … prva poškodba se mi je zgodila v začetku oktobra, konec decembra sem bil že prvič v hribih (sicer je škripalo, da je joj), marca sem splezal čez Jacksona v Droites. Tko da se da, če je volja!
Pa fajn je, k se vse kasnejše ponovitve poškodbe zdravijo hitreje?!
Comment od enxen — april 30, 2008 @ 10:42