Vzlet

Saj veste, kaj vse si človek obljubi, ko po enomesečnem preletavanju tujega neba, leti nazaj domov. No skoraj dva meseca sta že minila od pristanka in večino obljub mi je v tem času po bolj ali manj uspešno sanirani podopustniški depresiji  uspelo realizirati. Najprej seveda tista  klasika kot frizer, zobar, optik, … Na obljubah, ki se nanašajo na finiširanje obiskovanja EF, nabavljanja pohištva za flet, iskanja najhitrejše poti do šihta, na teh še delam. Še ena mi je uletela tam nekje nad atlantikom…zapisovanje svojih razmišljanj. In sem spet tam kjer se nekaj ne poklopi. Glede na to, da sem totalen računalniški trot, k se z vsemi štirimi otepa vseh modernizacijskih novitet…mobija sem kupila šele takrat, ko je večina izvajala zamenjavo šestega za sedmega…kompjutra ne posedujem – več kot dovolj mi je buljenje vanj med šihtom…no TV mi je v enem letu uspelo prižgati približno 5x in to potrjuje moje razmišljanje o nepotrebnosti posedovanja le tega…no in zdej blogiram.